Problemska konferenca

ZAKLJUČKI KONFERENCE



SKLEPNE UGOTOVITVE 2. PROBLEMSKE KONFERENCE KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA

 

 

Zbornica komunalnega gospodarstva je organizirala 2. problemsko konferenco komunalnega gospodarstva, ki je potekala 27. in 28. septembra v Podčetrtku. Osrednja tema konference je bila komunalna infrastruktura in problemi v zvezi z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture za učinkovito in kakovostno izvajanje javnih služb varstva okolja, skladno z okoljskimi programi in trajnostnim razvojem.

Zbornica komunalnega gospodarstva se zaveda, da je komunalna infrastruktura pomemben razvojni dejavnik, in opozarja, da se Slovenija sooča z vse večjim razkorakom med potrebnimi naložbami v komunalno infrastrukturo in razpoložljivimi viri za njihovo financiranje, ki jih je bistveno premalo na državni, in še bolj na lokalni ravni. Ob tem se odpirajo vprašanja glede učinkovitega upravljanja, načrtovanja in financiranja komunalne infrastrukture.

V osrednji razpravi so svoje mnenje o tem, ali je komunalna infrastruktura ovira ali prednost gospodarskega razvoja Slovenije, predstavili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje z ministrom Bogovičem na čelu, predstavniki lokalnih skupnosti in komunalnih podjetij ter ugledni strokovnjaki. Izpostavili so predvsem naslednje zaključke:

• Amortizacijska vrzel kot posledica nerealno obračunane in nenamensko porabljene amortizacije povzroča dezinvestiranje komunalne infrastrukture, ki že dobiva razsežnosti resnega razvojnega problema.

• Na posameznih področjih (npr. preskrba s pitno vodo), je obseg zmanjšanja realne vrednosti komunalne infrastrukture že večji od 50 %.

• Ker je amortizacija delila in deli usodo dolgoletne restriktivne regulacije cen, lokalne skupnosti nimajo vzvodov za ohranjanje realne vrednosti obstoječe komunalne infrastrukture in omejene možnosti za financiranje zahtevnih okoljskih infrastrukturnih projektov.

• Pretekle in trenutne (ne)sistemske rešitve (odpis amortizacije, pobotanje obveznosti za subvencije za nepokrito najemnino pri izvajalcih in terjatve za neplačano polno najemnino pri občini) le navidezno izboljšujejo položaj izvajalcev gospodarskih javnih služb in ne rešujejo komunalne infrastrukture pred nadaljnjim propadanjem.

• Ker lokalne skupnosti v pogojih zmanjševanja svojih prihodkov ne morejo zagotavljati dodatnih sredstev za obnove in vzdrževanje infrastrukture, je nujno potrebno vzpostaviti mehanizem za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb ter uveljaviti cenovno politiko, ki bo zagotavljala realen obračun in porabo amortizacije.

• Investicije v obnovo (in izgradnjo) infrastrukture so lahko pomemben generator razvoja in gospodarske rasti!

• Napovedan dvig DDV ni konsistenten z večletnim omejevanjem cen.

Sodelujoči na okrogli mizi so potrdili, da je vzpostavljeno sodelovanje med glavnimi deležniki na komunalnem področju: pristojnim ministrstvom, lokalnimi skupnostmi in izvajalci javnih služb. Da bi povečali svoj skupen vpliv in konstruktivno prispevali k urejanju komunalnega področja, se je Zbornica komunalnega gospodarstva že dogovorila o tesnejšem sodelovanju s Skupnostjo slovenskih občin in Združenjem občin Slovenije ter ga formalizirala  v obliki protokola. Pričakovati je, da se bo sodelovanje odrazilo tudi v skupnem dogovoru glede sistemske ureditve cenovne politike komunalnega gospodarstva.

POVZETEK KLJUČNH UGOTOVITEV POSAMEZNIH TEMATSKIH SKLOPOV

EKONOMSKI VIDIKI IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

  • Zbornica komunalnega gospodarstva podpira uvedbo primerjalne analize (benchmarking) kot osnovo za presojo učinkovitosti izvajanja gospodarskih javnih služb. Pri tem analiza učinkovitosti izvajanja dejavnosti ne sme temeljiti samo na stroških izvajanja dejavnosti, temveč mora upoštevati tudi pogoje izvajanja in posebnostih posameznega oskrbovalnega območja.
  • Dolgoletno omejevanje uveljavitve stroškovnih cen komunalnih storitev je povzročilo velike izpade pri investiranju v komunalno infrastrukturo. Zaradi tega je potrebno vložiti maksimalne napore pri črpanju nepovratnih sredstev iz EU skladov. Pri tem je potrebno pospešiti vse aktivnosti pri pripravi celotne potrebne dokumentacije. Investicije, ki se bodo sofinancirale s sredstvi iz EU skladov, morajo dobiti prioriteto pri izdaji vseh potrebnih soglasij in dovoljenj s strani državnih organov, ki se pojavljajo kot soglasodajalci.
  • V naš pravni red naj se v celoti prenese sodna praksa Sodišča EU, ki se nanaša na sklepanje neposrednih pogodb med subjekti javnega prava, ki so naročniki po predpisih o javnem naročanju, in naj se ne omejuje sklepanje dovoljenih oblik neposrednih pogodb brez uporabe pravil javnega naročanja, ne glede na vire financiranja.

OSKRBA S PITNO VODO

  • Slovenija ima težave z oskrbo s pitno vodo predvsem v sušnih obdobjih, kar je skregano z dejstvom, da spada med z vodo najbogatejše države Evrope. Razlog je v slabi infrastrukturi za oskrbo s pitno vodo. Težave so tako na obstoječi infrastrukturi kot tudi v pomanjkanju potrebne nove infrastrukture za zagotavljanje zadostne količine pitne vode. Našteto je predvsem posledica dolgoletnega omejevanja cen in s tem nezadostnega vlaganja v vodne vire in vodovodna omrežja.
  • Nezadostna vlaganja v infrastrukturo se kažejo tudi pri zagotavljanju kakovosti pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov, kjer Slovenija močno zaostaja za razvitimi državami srednje in zahodne Evrope.

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE

  • Problematika reševanja odpadnega blata iz čistilnih naprav ni celovito urejena. S povečanjem števila čistilnih naprav se povečuje tudi delež blata iz čistilnih naprav kot stranskega produkta. MKO mora dolgoročno urediti področje ravnanja blata iz čistilnih naprav.
  • Glede na veljavno zakonodajo in zahtevo oz. obvezo, ki jo imajo občine pri izgradnji novih čistilnih naprav, opozarjamo državo, da kot upravljavci ne vidimo realne možnosti za izvedbo teh ciljev.

RAVNANJE Z ODPADKI

  • Vlada RS mora s strateškim dokumentom dolgoročno opredeliti, kako se bo v prihodnosti reševala problematika vseh odpadkov v Republiki Sloveniji. Spremembe zakonodaje morajo biti podrejene opredeljenim strateškim usmeritvam. Le tako bodo vsi deležniki v procesu ravnanja z odpadki imeli jasno zastavljene cilje, ki bodo vodili do ekonomsko sprejemljivih rešitev.

POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST

  • 23. člen ZVOP-1 v praksi že vrsto let povzroča številne težave vsem udeležencem, tako upravljavcem osebnih podatkov kot tudi občanom in širši javnosti. Zaradi tega Vladi RS predlagamo, da ponovno preuči pravno ureditev varstva osebnih podatkov umrlih posameznikov in 23. člen ZVOP-1 omili ali črta.

 

 

 

Spoštovani!

Okoliščine poslovanja se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Informacijsko-komunikacijska tehnologija narekuje ritem sprememb in spodbuja razvoj digitalne družbe. Digitalizacija ni samo trend, je neizogibna prihodnost družbe. Nove tehnologije in inovativni poslovni modeli ter novi načini sodelovanja in pričakovanja uporabnikov, ki temeljijo na digitalizaciji, bodo v prihodnjih letih korenito posegli tudi v poslovanje komunalnih podjetij. Vendar ključ uspešne digitalne preobrazbe ni le v tehnologiji. Vir prehoda v digitalizirano družbo temelji na spremembah v družbi, ki ustvarjajo nove oblike povpraševanj, ki jih omogočajo s tehnologijo podprti modeli delovanja. Temeljni dejavnik je pripravljenost podjetja, predvsem pa zaposlenih, na digitalno prihodnost. Zato digitalizacija zahteva razmislek o delovanju v novih okoliščinah, ustrezne priprave, predvsem pa strategijo. »Veliki dosežki zahtevajo velike ambicije,« je zapisal grški filozof Heraklit.

Na letošnji konferenci smo se osredotočili na to, kaj digitalizacija sploh je, kakšne novosti prinaša in kakšne so njene prednosti za komunalna podjetja. Spoznali smo, da digitalizacija ni samo tehnična revolucija, temveč tudi revolucija vodenja in upravljanja, kjer se spoprijema s tradicionalnimi pristopi. Podjetja so že ugotovila, da morajo uporabljati digitalne kanale za sodelovanje s ključnimi deležniki za obvladovanje odnosov. Vendar se jih le malo zaveda, kako hitro se mora sprememba zgoditi, in kakšna mora biti preobrazba. Nesporno je le to, da digitalizacija spreminja prav vse. Ali bo digitalna preobrazba naša priložnost ali nevarnost, je v naših rokah.

Dovolite, da se ob tej priložnosti zahvalim članom programskega sveta za aktualno programsko vsebino in odlično organizacijo konference. Zahvala gre tudi vsem predavateljem in gostom okrogle mize, ki so osvetlili digitalno prihodnost z različnih zornih kotov ter svoje znanje in izkušnje delili z udeleženci konference. Verjamem, da bodo nova spoznanja pripomogla, da bomo izzive digitalne preobrazbe znali izkoristiti za razvoj komunalne dejavnosti.

Tudi tokrat gre posebna zahvala udeležencem konference. Vsako leto številčnejša udeležba potrjuje, da je konferenca postala tradicionalni dogodek ter osrednje strokovno in družabno srečanje vseh, ki delujemo na komunalnem področju.


Miran Lovrič                                    

predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva

Veliko zgodovinskih dogodkov in obiskov kaže na to, da je Zdravilišče Rogaška Slatina znano kot mondeno središče in da s svojo 400 letno tradicijo velja za eno najbolj znanih srednjeevropskih zdravilišč. Že pred stoletji so v te kraje zahajali imenitni gostje, ki so tukaj našli edinstveno »čudežno vodo« o kateri glas se je razširil po vsem svetu. "Poglejte, to lepoto rajsko. Malo je takih v mojem cesarstvu", so bile besede avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ustavil na Halerjevem hribu in si ponosno razgledoval okoliške kraje.

Udeleženci konference lahko v Grand hotelu Sava koristite hotelske storitve po posebnih cenah:

Cene vključujejo:

  • namestitev v superior/ lux sobah - nočitev z zajtrkom
  • neomejeno kopanje v bazenih Lotus Term
  • prost vstop v savne
  • uporabo kopalnega plašča ter kopalne brisače
  • prost vstop v fitness
  • steklenico zdravilne mineralne vode v sobi
  • bogat animacijski program

Rezervacije se sprejemajo na elektronskem naslovu info@hotel-sava-rogaska.si in na telefonski številki 03 811 4000. Pri rezervaciji se sklicujte na Problemsko konferenco komunalnega gospodarstva.